Na petkov deževen dan smo na šoli tako na razredni kot tudi na predmetni stopnji 2 šolski uri namenili pogovoru z učenci o tem, kaj je nasilje in nenasilje, kako biti strpen v današnji družbi … Kako se pogovarjati nenazadnje? A se sploh slišimo med seboj?
V 6. č razredu smo se spraševali, s kakšnimi čustvi vse se srečujejo mladi – veselje, jeza, žalost, strah … In na to temo tudi ustvarjali plakate, vodili razgovor, predvsem pa pozorno prisluhnili drug drugemu – kaj nas teži, kaj bi še lahko izboljšali, da bi postali boljši … Ugotovili smo, da tisto, kar boli nas, boli tudi druge. Zato bomo odslej bolj premislili, kaj bomo komu rekli, saj imajo naše besede večjo težo, kot mislimo sami. Izrečenih pa, žal, ne moremo popraviti – le z besedo – OPROSTI. Vmes smo združili prijetno s koristnim in se tudi medpredmetno povezovali – v učilnici gospodinjstva so nastali slastni čokoladni mafini z marelično marmelado … Mmmm … Pri tem nam je skrbno pomagala naša učiteljica gospodinjstva, ga. Sanja Valenčak.
Učenci 6. č razreda
In naši najmlajši – 1. b razred:
Danes je na naši šoli potekal dogodek na pobudo Ministrstva za šolstvo: Kultura nenasilja in strpnosti. Učenci 1. b razreda so se pogovarjali o prijateljstvu. Kdo je pravi prijatelj? Ali znajo biti prijatelji? Zakaj jim je lažje, če imajo prijatelje? Prebrali so pesem o prijateljstvu in narisali vsak svojega najboljšega prijatelja oz. prijateljico. Pogovorili so se tudi o tem, da težave rešujejo s pogovorom in ne s pestmi. Zapeli so pesem o prijateljstvu in sklenili, da bodo še naprej junaki nenasilja.
Učenci so povedali:
Moja prijateljica se lepo obnaša do mene in ne govori grdih besed. (Mila)
Moj najboljši prijatelj z mano gradi trdnjave. (Aleks)
S prijatelji se lepo igramo in rišemo. (Jakob)
Prijatelj je tisti, ki je do mene prijazen. (Etem)
V 1. c razredu:
V petek, 12. 5. 2023, smo osvežili temo, o kateri se pogovarjamo že celo šolsko leto. Prvi dve uri smo sicer imeli pouk, nato pa nas je v ta poseben dan najprej pospremila oddaja šolskega radia, ki se je pričela s himno Junaki nenasilja, nagovorila pa nas je tudi gospa ravnateljica. Dan je nato potekal sproščeno, dve šolski uri pa sta bili namenjeni medsebojnemu povezovanju in tkanju vezi med nami. Že cel teden smo se veliko igrali, sodelovali v družabnih igrah, si pomagali, strpno razreševali konflikte, ki so nastali med igro, ter prebirali slikanice s temami nenasilja, strpnosti in sprejemanja drugačnosti, ob čemer smo se veliko pogovarjali ter povedali svoja mnenja in predloge. Tudi tokrat smo govorili o tem, kako gradimo lepe odnose s prijatelji in kako lahko nevede z besedami ranimo. Spomnili smo se tudi našega zmečkanega možica. Spoznali smo, da smo različni, a nas različnost bogati, zato moramo v sočloveku iskati dobre lastnosti.
