Moja mami se že nekaj časa ukvarja s kamišibajem in zanj je navdušila tudi mene. Kamišibaj je staro japonsko gledališče, narejeno iz lesa. Lahko bi rekli, da je prav kamišibaj začetek sodobnega filmskega platna. S kamišibajem lahko poveste nešteto zgodb. Jaz sem 6. 2. 2025 svojim sošolcem povedala dve. Ena govori o življenju Franceta Prešerna, za drugo pa sem izbrala njegovo pesem Zdravljica. Za ti dve sem se odločila, saj se bliža 8. februar, slovenski kulturni praznik. Na ta dan je Prešeren umrl. Ker pa je Zdravljica njegova pesem, in sicer je 7. kitica tudi naša slovenska himna, sem jo skozi kamišibaj deklamirala. Tako so moji sošolci spoznali to japonsko umetniško obliko pripovedovanja zgodb ob slikah na malem lesenem odru in preživeli uro slovenščine malo drugače.
Slike so ustvarjali učenci OŠ Mihajla Rostoharja Krško.
Brina Cedilnik, 9. a
