ZIPLINE
10. april 2025 – Gostili smo regijsko tekmovanje iz znanja matematike
V prijetnem četrtkovem popoldnevu je naša šola gostila 145 tekmovalcev in tekmovalk, ki so prišli s 23 šol, da bi izkazali svoje znanje na regijskem tekmovanju iz znanja matematike za Vegovo priznanje. Matematika je meni precej ljub predmet, saj rad računam in se poglabljam v raznorazne izzive. Na tekmovanje sem se pripravljal v šoli pri urah matematike in dodatnega pouka, precej časa pa sem se z nalogami ukvarjal tudi doma. Menim, da se na tekmovanju nisem najbolje izkazal, a bom še naprej obiskoval dodatni pouk, saj želim pridobiti čim več znanja. Matematika je predmet, kjer moraš biti zelo natančen in osredotočen.
Alex Rožman, 9. b
Tekmovalke in tekmovalci smo se zbrali v veliki telovadnici, kjer smo po krajšem kulturnem programu in uvodnih navodilih počakali na začetek tekmovanja. Čas smo si krajšali s slastnimi prigrizki, druženjem in klepetom. Bili smo malce nervozni, saj nam ni bilo vseeno, kako se bomo izkazali na tekmovanju. Všeč mi je, da je tako pomembno tekmovanje gostila naša šola. Kmalu so po nas prišle učenke višjih razredov in nas odpeljale v razrede, kjer smo se zavzeto lotili reševanja. Poskušala sem se zbrati in se lotila nalog, ki zahtevajo logično razmišljanje. Res sem uživala … Po tekmovanju smo si privoščili okusne »hot doge«, ki so jih pripravile naše kuharice. Všeč mi je, da je tekmovalo tako veliko otrok, ker je to lepa in poučna izkušnja. Upam, da bomo vsi dosegli čim boljše rezultate.
Maja Kerin, 6. c
Malo po 13. uri smo se zbrali v telovadnici, kjer smo si ogledali prireditev in dobili vsa potrebna navodila. Do tekmovanja smo se okrepčali s sadjem, vodo in okusnimi sladicami ter se malo družili. Nato so v dvorano prišle učenke z barvnimi oznakami in nas odpeljale v učilnice, kjer smo se 90 minut pogumno in zavzeto »spopadali« z najrazličnejšimi matematičnimi izzivi. Vesel sem bil malice in vrečke z lepim darilom. Preživel sem prijeten dan.
Lovro Janković Švajger, 7. c
3. april 2025 – Gostili smo področno tekmovanje iz znanja fizike
Vesel sem, da sem se udeležil tekmovanja v znanju fizike, kjer sem tekmoval prvič. Najprej smo imeli šolsko tekmovanje, najuspešnejši pa smo našo šolo zastopali na regijskem tekmovanje, kjer je tekmovalo 61 učencev iz 8-ih in 9-ih razredov. Za tekmovanje sem se odločil sam, ker mi je fizika zanimiva in rad računam, zelo je podobna matematiki, kjer sem tudi zelo uspešen. Priprave na tekmovanje so potekale v sklopu predur fizike ter vaj doma. Na današnjem tekmovanju, kjer je tekmovanje potekalo 90 minut, sem rešil vse naloge in upam, da bom dosegel dober rezultat.
Lin Strnad Panič, 9. c
Fizika, hmmm … zapletena zadeva, a zato še toliko bolj zanimiva … najprej smo svoje znanje preizkusili na šolskem tekmovanju, kjer je bilo udeležencev le za vzorec, smo bili pa zato mi bolj vztrajni. Naloge so bile težke, zato sem bil vesel uvrstitve na področno tekmovanje. Pri fizike so zelo pomembne formule za izračune, ki jih je potrebno razumeti in pravilno izbrati. Med tekmovanjem imamo zbrane na listu, zato je reševanje lažje. Zavzeto smo se pripravljali na področno tekmovanje, kjer smo se pogumno lotili zapletenih in hkrati zanimivih nalog. Fizika je naravoslovna veda, ki nas bo spremljala skozi življenje na različne načine. Zato je dobro, da se čim bolje »spoznava«.
Alex Rožman, 9. b
31. 3. 2025 – Obisk vodovodnega stolpa
V ponedeljek, 31. 3. 2025, smo imeli vsi oddelki sedmega razreda tehniški dan v Brežicah, kjer smo si ogledali Vodovodni stolp Brežice in imeli različne delavnice na brežiškem gradu. Moja skupina si je najprej ogledala vodovodni stolp, kjer nam je vodička predstavila zanimivo zgodovino njegovega nastanka. Stolp je bil namreč zgrajen leta 1914 med prvo svetovno vojno. Zavedali smo se pomembnosti slednjega. Nato smo se sprehodili po šestih nadstropjih stolpa in izvedeli, kako pravzaprav deluje. Po ogledu smo se lotili delavnice izdelovanja nakita iz tolčene medenine iz časa Keltov. Ustvarili smo zelo lepe zapestnice. Nato smo se udeležili delavnice harmonija štirih elementov, kjer nam je vodička predstavila elemente – vodo, zrak, zemljo in ogenj – skozi različne vire. Med tem smo si ogledali tudi dvorano, ki je bila poslikana z različnimi poslikavami in legendami grške mitologije. Na koncu smo imeli še delavnico o zgodovini slovenskih kmečkih uporov in pomembnih vodjih teh gibanj, kot je bil Matija Gubec. Celoten dan je bil res poučen in zanimiv. Najbolj všeč mi je bila delavnica harmonija štirih elementov.
Aiša Meta, 7. č
31. 3. 2025 – Zanimivi svet živali – bralne urice v knjižnici
Kako se prehranjujejo, kako gradijo zavetje, kdo je glavni, kdo je hiter in kdo počasen? To smo se o živalih spraševali in si hkrati odgovarjali skozi otroško izobraževalno–igrano serijo Zverinice (v izvirniku Bestioles), ki je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France in v sodelovanju s francoskim Narodnim prirodoslovnim muzejem v Parizu. Z učenci smo v sklopu bralnih uric v knjižnici prisluhnili serijam oddaj, katerih glavni cilj je ozaveščati otroke in tudi odrasle o pomenu biotske raznovrstnosti ter podati zanimive in poučne informacije na drugačen način. Serija je izobraževalna, umetnost interpretacije pa prinese med poslušalce še posebno ozračje, kar lahko oplemeniti učni proces. Učenci od 1. do 5. razreda so tako v mesecu marcu v dvajsetih urah prisluhnili oddajam in raziskovali ogrožene živalske vrste skozi različno učno gradivo. Slikovite ilustracije in poučna besedila so jih popeljala na pot v osrčje afriških savan, v vrhove orjaških dreves tropskega deževnega gozda ali pa v čudoviti svet oceanov. V sklopu bralnih uric so tako gradili spoštljiv in pozitiven odnos do narave in okolja. Spoznali so, da so vzroki za izumiranje živali različni: najpogosteje človek uničuje njihov dom (najbolj na udaru so gozdovi, tudi savane, puščave, travniki in podobno). Poleg tega je velik vzrok tudi prepogost lov, onesnaženost ter vpliv podnebnih sprememb. Otroški izobraževalni seriji lahko prisluhnete na spodnji povezavi:
https://ziv-zav.rtvslo.si/oddaja/zverinice/173251935
Simona Žarn Ivanšek
Tiara Germovšek, 1. a: »Najbolj všeč mi je bil kenguru. Skoči lahko za dolžino celega avtobusa.«
Tian Marinč, 1. a: »Všeč mi je bil slon. Lahko tehta do 6 ton, kar je teža petih ali šestih avtomobilov.«
Alexia Lisec, 1. c: »Kenguru je zelo močan. Ko je v nevarnosti, z nogami silovito bobna po tleh, da bi opozoril ostale kenguruje.«
Anže Gasior, 1. c: »Slon si s trobcem praši kožo in tako odganja neprijetni mrčes. Pokrije se z blatom, ki ga ščiti pred soncem.«
Žiga Abram, 2. a: »Naučil sem se, da se kenguru brani z udarci nog in pestmi, če ga napade dingo. Pri počitku uporabi dolg rep, da se nanj nasloni, kot bi imel še tretjo nogo.«
Miva Oberč, 2. a: »Naučila sem se, da se sloni sporazumevajo tudi z nogami. Ob nevarnosti udarjajo ob tla, kar povzroči šum v zemlji in opozori ostale slone v okolici. Zanimiv mi je bil noj, ki je največji med ptiči. Ne leti, a teče zelo hitro.«
Mark Zoran, 2. a: »Naučil sem se, da je mladič kenguruja velik komaj 2 cm in pol. Najprej mora sam prikobacati v mamino vrečo. Ko je enkrat v njej, se oprime bradavice na sesku in se od nje ne odmakne celih 7 mesecev. Trebušna vreča je živa zibelka.«
Adrian Radišić, 2. c: »Naučil sem se, da orangutani živijo visoko v vrhovih orjaških dreves tropskega deževnega gozda. Sloni imajo velike uhlje – slišijo do 10 km daleč.«
Gal Polajžer, 3. c: »Klapavica je školjka, ki se obdrži na skali zaradi bisusnih tankih nitk, ki ob stiku z vodo postanejo zelo trdne. Na dan precedi na desetine litrov vode in na ta način črpa hrano iz vode.«
Tinkara Kališnik Glas, 4. a: »Zapomnila sem si, da sipe živijo največ dve leti. Imajo deset lovk, od katerih sta dve podaljšani. Prehranjujejo se z drobnimi školjkami, raki in ribami.«
Maja Bizjak Brili, 4. a: »Sipa je precej podobna hobotnici. Poznamo jih 80 vrst; najbolj znana pa je navadna sipa. Lahko spremeni barvo in teksturo. V trenutku lahko postane pesek, morska alga ali celo skala – popolnoma se zlije z okolico. Ko je v nevarnosti, izbrizga črnilo.«
Leo Radišić, 5. c: »Nisem vedel, da sloni popijejo do 150 litrov vode na dan (kar je približno enako kadi, polne vode). Živijo približno 70 let in umrejo, ko izgubijo vse zobe. Zelo so navezani drug na drugega in za svojimi umrlimi žalujejo ter ob njih bedijo – pokrijejo jih z listjem in vejevjem.«
Tinkara Jan, 5. c: »Orangutan je ena izmed človeku najpodobnejših opic. Spijo v gnezdih, kot ptiči, vendar nikoli ne prespijo dvakrat v istem. Vsako noč zgradijo drugačnega na vrhu največjih in najmočnejših dreves. Zelo so spretni, saj si gnezdo pripravijo v 10-ih minutah.«
