O zdravi prehrani vemo že veliko, sploh, v časih katerih živimo, je še toliko pomembneje, da vedno znova ozavestimo, kaj jemo, je naša hrana zdrava ipd.? Veliko študij je že nastalo na to temo. Slednjo si lahko preberete na povezavi: https://www.mojezdravje.net/kaj-o-zdravi-prehrani-pravi-znanost/.
Če se zdravo prehranjujemo, pa vedno ni dovolj za ohranjanje našega zdravega duha in telesa … Kaj še manjka? Gibanje.
O pomenu gibanja smo povprašali našega učitelja športa gospoda Zvonimirja Lorencija. Kaj pravi on? Preberite v nadaljevanju.
Se še spomnite, kako ste “trpeli”, ko ste s starši lezli na vrh kakšnega domačega hriba. Vleklo se je, strmina pa nam je dvigovala srčni utrip in dihanje je postalo vse bolj globoko. Pa vendar smo se na vrhu, na cilju, počutili zmagovalno. Tako se počutijo vsi rekreativci ter tekmovalci, ko dosežejo svoj cilj. Občutek zadovoljstva, ko premagaš samega sebe in dosežeš cilj, nam pomaga privabiti hormone sreče. Res je, da je na začetku poti težje, a če vadimo redno, nam nobena klančina ni več naporna. Zato migajte redno in predvsem na svežem zraku.
Kaj dosežemo z redno vadbo, npr. s tekom?
– izboljšamo delovanje pljuč;
– krepimo srce (zato z enim utripom poženemo več krvi po telesu);
– izboljšujemo imunski sistem (zato smo manj bolni);
– imamo boljši nadzor s telesno težo (še vedno pa je zelo pomembno, kaj jemo!!);
– naše okostje se okrepi (našim kostem povečamo gostoto, zato so bolj trdne);
– zmanjša se stres in tudi spimo bolje;
– imamo več energije;
– splošno počutje je boljše.
Še nekaj: hoja, tek … vse je zastonj, le dvigniti se moramo s kavča :).
Torej zdrava prehrana in gibanje ne moreta eden brez drugega. Konec tedna nas čaka zdrav zajtrk – vsedržavni dogodek – Slovenski tradicionalni zajtrk. Ne pozabite si ga skrbno pripraviti!
V okviru projekta Ribe na šolskem krožniku, smo se učenci 2. b razreda podali na izlet med vodne živali. Pri HE Blanca nas je sprejel g. Dušan Klenovšek, ki nam je pokazal posebno vodno pot, ustvarjeno za živali, ki potujejo po reki Savi in se jim elektrarna znajde v napoto. Tam sta nas pričakala čisto prava bober in vidra. Na slikah pa smo videli mnogo rib in ptic, ki živijo na tem območju. Nato smo izlet nadaljevali z avtobusom do Laz pri Boštanju. Obiskali smo ribogojnico in preizkusili ribje specialitete. G. Klenovšek nam je pa razložil še nekaj dejstev o ribah, ki so jih v naše okolje uvozili, o fosilih in školjkah, in nas veliko naučil o žabah, krastačah in pupkih. Presenečeni smo bili, kaj vse lahko ob reki Savi vidimo, če le pozorno opazujemo. Še učiteljici sta rekli, da sta se naučili zelo veliko novih stvari. Bil je zelo poučen dan, čudovit zaključek tedna otroka.
V soboto, 10. 10. 2020, je v bližini Ljubljane na izletniški točki Šmarna gora potekalo Državno prvenstvo v gorskem teku. Še posebej se je izkazal učenec 8. c razreda Žan Hvala, saj je v kategoriji do 14 let osvojil srebrno medaljo. Na svoji prvi tekmi pa je nastopil njegov sošolec Jaka Molan, kjer je dosegel zanj odlično 7. mesto. Obema je rezultat v veselje in v spodbudo za nove izzive.
V petek smo imeli pohod na Bohor. Zbrali smo se pred šolo in se z avtobusom odpeljali proti Bohorju. Ko smo izstopili iz avtobusa, smo pot nadaljevali peš v hrib. Zelo dolgo smo hodili. Ko smo se ustavili, sem mislil, da je tu že konec pohoda. A nadaljevali smo po zelo strmi poti. In ravno tu me je še čebela pičila v gleženj. Zelo težko sem hodil do vrha. Ko smo prišli do koče, sem se usedel s sošolci, pojedel in se malo pozabaval. In čez nekaj časa smo se že odpravili nazaj. Na vrhu je bilo zelo lepo, zdelo se je, kot da smo med oblaki. Po poti navzdol nas je spremljal pes. Pohod mi bo ostal v spominu po lepem razgledu, a še najbolj po bolečini, ki jo je povzročil pik čebele. Gleženj me je bolel še cel drugi dan.
Naj Tomič 5. a
Zjutraj sem se v veselem pričakovanju pohoda, odpravila v šolo. Ko sem prispela do šolskega parkirišča, sta nas avtobusa že čakala. Zbrali smo se pred šolo, se prešteli in odšli na avtobus. Iz parkirišča smo se odpeljali proti desnem bregu Krškega, nadaljevali pot proti Brestanici in Senovem, kjer smo zavili proti parkirišču Jablance. Izstopili smo in peš nadaljevali pot proti vrhu. Nekaj časa smo hodili po makadamu in prispeli do razpotja. Mi smo se povzpeli po strmem bregu, ki pelje čez Kačje slince. Ta pot je bila kar zahtevna in naporna, saj je res strma. Ko smo tako hodili po gozdu, so se sončni žarki upirali v naše hrbte. Obrnila sem se proti dolini in videla kako gosta megla jo zakriva. Bilo je, kakor da je pod nami morje – čudovito! Pomikali smo se proti vrhu, kjer smo naleteli na večjo skalo in se preizkusili v plezanju. Učiteljica nam je povedala, da imamo do koče le še tretjino poti. Pred nami je bil lep smrekov gozd in kmalu smo zagledali kočo. Pomalicali smo, se malo igrali in se odpravili nazaj v dolino. Ta pohod na Bohor mi bo ostal še dolgo v lepem spominu.
Ajda Živič, 5. a
Danes smo odšli na Bohor in imeli super športni dan. Zjutraj nas je nad šolo pričakal avtobus in nas odpeljal do Jablanc. Na avtobusu smo se pogovarjali s prijatelji in komaj čakali, da začnemo pohod. S sošolci smo v lepi koloni začeli vzpon najprej po cesti, a prav kmalu smo prišli do gozdne poti in nekaj časa hodili bolj po ravnem. Pri smerokazu smo zavili na desno v hrib. Ta del je bil pa res strm! Ni bilo dolga, ko smo prišli do koče. Na vrhu smo pojedli malico, se posladkali in se igrali. Super je bilo! Potem smo se še vsi skupaj slikali in kmalu je napočil čas, ko smo se morali odpraviti. Do Jablanc smo odšli po drugi poti. Ko smo prišli do travnika, se je odprl res lep razgled na pokrajino. Malo smo se še pogovarjali in kot bi mignil, smo bili že pri avtobusu. Tako smo se odpeljali nazaj do šole. Naš izlet je res hitro minil, bilo je super in že sedaj komaj čakam na nov pohod.
Neža Jelen 5. a
V petek ob 8.20 smo se z avtobusom odpeljali proti Bohorju in sicer do parkirišča v kraju Jablance. Od tam smo peš nadaljevali po cesti proti koči na Bohorju. Orientirali smo se po markacijah. Velik del poti smo prehodili po gozdu. Pot je bila strma, hodili smo po koreninah dreves. Ko smo prišli do koče na Bohorju, smo imeli postanek. Okrepčali smo se z pijačo in malico ter prigrizki. V dolino smo se spustili po drugi poti, ki pa mi je bila lažja. Na parkirišču nas je pričakal avtobus in nas odpeljal nazaj k šoli. Ta pohod na Bohor mi je bilo zelo všeč, zato bom ob prvi priložnosti po isti poti popeljala celo družino.
V četrtek, 8. oktobra, smo se osmošolci odpravil na pohod na Ravni Log. Ob 7.15 smo se zbrali pred šolo, kjer smo si razdelili malico in se prešteli. Ob 7.30 smo se odpravili na avtobus ter se odpeljali do izhodiščne točke. Ko smo stopili z avtobusa, je bilo zunaj zelo mrzlo, a ko smo začeli hoditi, nas je hoja takoj ogrela. Na začetku poti smo hodili po cesti, mimo prečudovitih dreves. Po eni uri hoje smo se ustavili na jasi, s katere je bil čudovit razgled, kot bi poletel z letalom nad oblaki. Še nekaj časa smo hodili po cesti, potem pa smo zavili na gozdno pot, po kateri smo nadaljevali vse do še ene jase. S prijateljicami smo sedle zraven naših sošolk, ki so že prispele in jih vprašale, kje smo. Povedale so nam, da smo na Ravnem Logu. Ker smo mislile, da smo na cilju, smo se zelo začudile, ko smo začeli hoditi še višje. Zadnji vzpon je bil zelo strm. Z nekaj napora smo ga le premagali. Na vrhu Oslice smo pojedli malico, se začeli loviti, nekateri pa so se začeli valjati po hribu navzdol. Čez nekaj časa smo se odpravili navzdol. Hodili smo skozi zelo zaraščen gozd. Veseli smo prišli do ceste. Utrujeni, a zadovoljni, smo se z avtobusom odpeljali nazaj do šole.
