V četrtek, 13. 6., je v športni dvorani potekala predaja šolskega ključa. Devetošolci, in sicer 9. č, so predali ključ osmošolcem, ki so se pomerili v različnih igrah. Najuspešnejši je bil 8. č, ki bo čuvaj ključa naslednje šolsko leto, hkrati pa bo moral s svojim primernim zgledom in šolskim delom biti vzor vsem ostalim učencem. Na dogodku pa je ravnateljica, Valentina Gerjevič, čestitala tudi vsem devetošolcem, ki so prejeli priznanja tekom šolskega leta na področju znanja, športa, branja in ostalih tekmovanj. Zelo uspešnih učencev na OŠ Jurija Dalmatina je bilo veliko. Zahvala gre tudi njihovim mentorjem. Čestitke vsem prejemnikom priznanj in 8. č!
Ali se Krčani zavedamo pomembnosti mož, ki so postavljali pomembne mejnike v zgodovini slovenskega knjižnega jezika in ki prihajajo iz naših krajev? Smo ponosni nanje? Prva slovnica, prvi prevod Biblije? Z literarno-glasbeno prireditvijo Ura slovenščine, 10. 6. 2024, smo obeležili obletnico odprtja Spominskega parka Jurija Dalmatina in dan Primoža Trubarja. Spomnili smo se pomembnih protestantskih osebnosti – Jurija Dalmatina, Adama Bohoriča in Primoža Trubarja. Na prireditvi so sodelovali Tine Jankovič, Jure Gasior, Julija Jankovič, Neža Jelen, Klara Petan, Tjaša Šoba, Julia Ban, Eva Sotošek in Neja Jevšnik z mentorico Klavdijo Bračun Volčanšek, drugošolki Mila Omerzel in Maja Zadravec in njuna mentorica Alenka Mesarič. Nastopajoči so razmišljali o pomembnosti jezika, recitirali so pesmi, nastop so popestrili z glasbenimi točkami pod vodstvom mentorjev Glasbene šole Krško. Razveselil pa nas je tudi lik iz projekta Znamenite Posavke in Posavci – Jurij Dalmatin. So trenutki, ki polepšajo in dajo čar ter pomembnost določenim stvarem. Skupaj se jih spominjajmo in skupaj jih ustvarjajmo!
V ponedeljek, 10. 6. 2024, smo se z učenci sedmih razredov, kljub slabši vremenski napovedi, podali na pohod do Celjske koče. Z vlakom smo se odpeljali do Celja in od tam nadaljevali peš 2 kilometra po kolesarski poti do izhodišča vzpona. Po petih minutah vzpona nas je zajela nepredvidena nevihta z grmenjem. Spustili smo se do izhodišča in pod podhodom varno počakali, da se je nevihta umaknila. Sledil je lep vzpon po 193 gozdnih stopnicah, makadamu in malo tudi po asfaltu. Vzpon fizično ni zahteven in je primeren za družinske izlete. Na vrhu Celjske koče stoji zelo lep hotel, kjer smo se okrepčali s sladoledom, pijačo in slastnimi palačinkami. Nekateri učenci pa so uživali na poletni drči, kjer so se dričali z napihljivimi tubami. Kar nekaj učencev je povedalo, da se bodo na Celjsko kočo še vrnili, saj ponuja poleg zelo lepega razgleda na Celje tudi številne aktivnosti, kot so poletno sankališče, pustolovski park, »zipline«, otroška igrala, tematske poti, kolesarjenje …
V ponedeljek, 10. 6. 2024, smo se devetošolci za naravoslovni dan peš odpravili v podjetje GEN energija. Zaposleni so nas lepo sprejeli in nam razkazali ter predstavili svoje delo. Videli smo maketo NEK-a in hidroelektrarne, dron z infrardečo kamero, seznanili so nas tudi z delovanjem elektrike, s katero smo se malo poigrali. Spoznali smo mnogo zanimivih stvari, dan pa mi je bil zelo prijeten in poučen.
V sredo, 5. 6. 2024, smo se učenci od 6. do 9. razreda, dobitniki priznanj na področni ali državni ravni, odpravili v Enigmarium® Escape Room in se preizkusili v naših spretnostih. Pred tem pa smo učence in učitelje vprašali, kakšna so njihova pričakovanja. To so povedali učenci:
»Mislim, da bo super in zabavno. Se zelo veselim. Pričakujem nepričakovano dogodivščino. Mislim, da bo veliko ključavnic. Velik izziv.«
To pa so nam zaupale učiteljice:
»Se veselim. Upam, da me bodo učenci rešili in da mi ne bo treba veliko delati. Malo me je strah. Pričakujem, da bo lepo. Super izziv.«
Preizkusili smo se v šestih različnih sobah:
– Izgubljena podmornica: Operacija povodni mož
– Ko vzide polna luna: Volkodlakova vrnitev
– Cirkus® – Skrivnostni primer izginulega slona
– Skrivnostni recept Maestra Luigija
– Prva detektivska agencija! Stopi v čevlje slavnega detektiva!
– (od)REŠITEV 2: Čudežni stroj izumitelja Čudna!
Po tej dogodivščini smo se odpravili na Prešernov trg in njegovo okolico, kjer smo večino našega preostalega časa porabili v McDonald’s-u in na sladoledu. Nato pa smo se odpravili do železniške postaje in se odpeljali domov.
Na vlaku so nam učiteljice in učenci zaupali njihove utrinke današnjega izziva. Izvedeli smo:
»Bilo je zelo dobro. Sem zelo ponosen. Bilo je utrujajoče, a zanimivo. Bilo je težko, a nam je kljub temu uspelo. Super nam je šlo. Zelo dobra izkušnja. Dobro smo se povezali in sodelovali. Zelo smo se potrudili.«
Nobenemu ni bilo žal, da je šel v sobo pobega. Vsi bi tudi radi šli še enkrat.
Kljub temu, da mislimo, da smo se dobro odrezali, smo za mnenje vprašali še dve »game master-ki«, ki pravita:
»Bili ste odlični. Dobro ste sodelovali. Rabili ste zelo malo pomoči. Lahko ste ponosni.«
