Bralna značka je vlak, na katerega vstopimo na postaji 1. razreda in nas popelje na skrivnostno potovanje, kamorkoli si želimo – med gusarje, v džunglo, tuje dežele, preteklost ali prihodnost. V petek, 31. 5. 2024, smo imeli na naši šoli podelitev bralne značke, kar je za vse pridne bralke in bralce prav poseben dogodek. Osrednja gostja prireditve je bila pisateljica in urednica Posavskega obzornika, gospa Maruša Mavsar, ki je v otroštvu obiskovala našo osnovno šolo. Učenci razredne stopnje so po kratkem intervjuju z gospo Marušo uživali ob njenem izjemnem in doživetem prebiranju slikanice Brin in zajček Karol, medtem ko je naša gostja z učenci predmetne stopnje delila tudi svojo prvo težko izkušnjo z mediji, jim predstavila, kako mediji delujejo, jih spodbudila h kritičnemu sprejemanju informacij in jim zaželela, da bi si tudi sami dovolili biti ustvarjalni ter da bi še naprej uživali v branju. Bili smo navdušeni nad njenim pripovedovanjem in občutkom za besede, ki nam jih je namenila, za kar se gospe Maruši najlepše zahvaljujemo. Bralke in bralce je nagovorila tudi pomočnica ravnateljice, gospa Urška Horvat, ki je v svojem govoru poudarila pomen branja, pohvalila trud vseh bralk in bralcev ter jim čestitala za njihov uspeh. Ob zaključku prireditve smo kar 26 letošnjim zlatim bralcem, ki so vsa leta vztrajno prebirali knjige za bralno značko, slovesno podelili spominska priznanja za osvojenih vseh 9 slovenskih bralnih značk.
Suzana Remih
Vtisi učenke o Deželaku Junaku in bralni znački
V petek, 31. 5. 2024, je bil na naši šoli poseben dan. Začel se je že zgodaj zjutraj. Nekaj učencev se je skupaj z učiteljem Zvonimirjem s kolesi odpravilo naproti Deželaku, ki te dni kolesari po Sloveniji. Odpeljali so se do Dolenje vasi. Tam so srečali ekipo Radia 1, Deželaka Junaka in Nušo Derenda. Skupaj z njimi so prikolesarili do naše šole. Pripravili smo jim čudovit sprejem. Deželak Junak se je odpravil na desetdnevno pot, na kateri zbira denar za počitnice otrok iz socialno ogroženih družin. Tudi naša šola je sodelovala v tej dobrodelni akciji. Skupaj smo zbrali kar 3125,66 evra in jih predali Deželaku. Kljub slabemu vremenu je bil dobre volje in je veselo nadaljeval svojo pot. Po njegovem odhodu smo se vrnili v šolo, saj smo imeli ta dan še prireditev ob podelitvi bralne značke. Pripravljen je bil kratek program z voditeljema Mio in Kristjanom ter ostalimi nastopajočimi. Najprej je prireditev potekala za učence razredne stopnje, ki so opravili bralno značko, kasneje pa še za učence predmetne stopnje. Devetošolci, ki so opravljali bralno značko vseh devet let, so postali zlati bralci in dobili zaslužena priznanja. Kot gostja nas je obiskala urednica in pisateljica Maruša Mavsar. Prireditev je s svojimi besedami in pripovedovanjem naredila še lepšo. Dan je bil zame čaroben, saj sem spoznala Deželaka Junaka. V veselje pa mi je bilo spoznati tudi gospo Marušo, saj sama prav tako rada pišem.
Ena najbolj odmevnih dobrodelnih akcij v Sloveniji, Deželak Junak, v režiji Radia 1 je bila del našega šolskega vsakdana v petek, 31. maja 2024, zgodaj zjutraj. Naša šola se je odzvala povabilu, da izkažemo dobrodelnost in hvaležnost, kar je tudi vrlina meseca junija. Akcijo smo poimenovali AKCIJA JUNAK DEŽELAK NI ZAMAN, v kateri smo tudi nagovorili starše in učence, da pokažemo dobrodelnost z najmanjšim prispevkom 1 evra. Učenci, zaposleni in starši so se vključili v akcijo, kar je bilo lepo opazovati in spremljati. Predstavniki šolske skupnosti in prostovoljci so nagovorili otroke, da sami ustvarijo kratek program. Učenci 1. razreda so s pesmijo MI SE IMAMO RADI pokazali, da že znajo suvereno nastopati, harmonikarji 5., 6. in 9. razreda so pritiskali na tipke, da bi naredili čim boljše vzdušje. Tretješolke so plesale po dežju in pričarale nasmeh ekipi JUNAKA DEŽELAKA. Petošolci so z ustvarjalnim nagovorom pokazali, kaj znajo. Mala dva šefa, sedmošolca, sta zgodaj zjutraj prišla v šolo in pripravila še tople jedi za ekipo ter mu jih tudi postregla. Pridružili so se tudi vrtičkarji iz bližnjega vrtca in nastopali v dežju. Kolesarji iz 8. razreda so šli zgodaj zjutraj naproti ekipi ter skupaj z njimi prikolesarili do naše šole. Vsi učenci in razredniki ter učitelji so ustvarjali plakate, zastavice, zapise in misli. Šola je štirinajst dni dihala z akcijo, kar je bilo v teh dneh izredno težko, saj je za otroke in učitelje najtežje obdobje. Prostovoljke so mu predale ves zbran denar in s ponosom povedale, da 3125,66 evra namenjamo za letovanje otrok. Učenci so ga pozdravljali, stiskali roke, se smejali in bili veseli. Dež nam je prekrižal načrte, vendar smo kljub temu vztrajali in ga pričakali, čeprav smo se tisti dan sušili v razredih, težje dihali in skrbeli, da učenci ne bi zboleli. Kljub temu smo s skupnimi močmi, z empatijo in dobrodelnostjo pokazali, da sta dobrodelnost in hvaležnost ključni.
Končno, petošolci smo dočakali letno šolo v naravi. Iz Krškega smo se odpravili na nedeljo že zelo zgodaj zjutraj. Med potjo smo si čas krajšali s petjem pesmi iz naše pesmarice. Po dveh urah vožnje smo se ustavili in pomalicali. Kmalu smo se razveselili pogleda na morje. Na otoku Krku smo se vkrcali na trajekt, ki nas je odpeljal do otoka Cresa. Po petih urah vožnje smo končno prispeli v Nerezine. Dobili smo ključe in se razporedili v sobe. Čakalo nas je preoblačenje postelje in nato kosilo. Jedli smo pire krompir in dunajski zrezek. Sledil je popoldanski počitek in ob 15.00 smo že odšli na plažo. Imeli smo preverjanje plavanja, nato pa smo lahko skakali s pomola, se malo vozili s supom in se zabavali. Nekateri so ta dan že začeli z učenjem kajaka. Žal nas je zmotil dež in hladen veter, zato smo se odpravili v hiške. Ker se je vreme umirilo, smo po večerji odšli peš v Nerezine, kjer smo se posladkali s sladoledom in si kupili tudi kakšen spominek. Dan se je zaključil odlično.
V sredo, 29. 5. 2024, je v Sevnici potekalo področno prvenstvo v nogometu za mlajše učence (6. in 7. razred). Našo šolo so zastopali Jakob Petrič, Dan Novak, Din Mujakić, Žan Blatnik, Jošt Dular, Lan Pribožič, Adriatik Gashi, Alen Keber in Gregor Pišek. V skupinskem delu smo premagali OŠ Globoko z rezultatom 2 : 0, izgubili proti OŠ Sevnica s 3 : 2 in igrali neodločeno 0 : 0 z OŠ Kostanjevica. Osvojene 4 točke so zadoščale za skupno 5. mesto.
V torek, 28. 5. 2024, je v Brestanici potekal občinski troboj v atletiki za učence razredne stopnje. Našo šolo so zastopali: Zala Černoga, Karolina Metelko, Julija Močivnik, Tibor Sotelšek, Maj Regali, Adonis Shehu, Lia Leban, Brina Slivšek, Zarja Zakšek, Martin Koritnik, Klemen Novak, Vanja Nikolić Stopinšek, Mila Pirc, Tara Robek, Lukas Nadarević Pompe, Aljaž Martinčič, Lovro Žigante, Leja Selič, Klara Sršen Gunčar, Natalia Mavsar, Filip Gorenc, Nik Klinec, Oton Žabkar, Nika Šeler, Neža Omerzu, Iva Božović, Lovro Černoga, Luka Leban in Nejc Klasek. Osvojili smo trinajst medalj od tridesetih, kar je zelo lep uspeh.
V četrtek, 23. maja, smo se učenke in učenci šestih razredov odpravili v Savinjsko dolino, kjer smo najprej obiskali Mozirski gaj. Prijazna vodička nam je predstavila znamenitosti parka, od lepo urejenega cvetja do raznobarvnih ptic ter pravljičnih hišic. Lahko smo pokukali skozi okenca. Notri smo videli stare ure, igrače, skodelice in posteljice. Malo kasneje smo se povzpeli na razgledni stolp, pozvonili z zvonom želja ter se posladkali z okusnim sladoledom. Pot smo nadaljevali v muzej lesarstva. Tam smo videli lesene bivake in spoznali, kako so v preteklosti sekali gozdove in les prodajali po svetu. Videli smo tudi maketo vodne žage. Vodička nam je zadala tudi izziv prepoznavanja različnih vrst dreves. Na koncu smo se odpravili do slapa Rinka. Do njega smo hodili 15 minut. Tam je bilo zelo lepo, a nas je malo poškropilo. Povzpeli smo se tudi na Orlovo gnezdo, s katerega smo imeli prečudovit razgled na slap. A kaj kmalu je začelo deževati, zato smo odšli na avtobus, ki nas je odpeljal domov. Imeli smo se zelo lepo in tak dan bi še kdaj ponovili.
Učenke in učenci 6. razreda
Meni je bil ta dan zelo lep in predvsem poučen. Najbolj mi je bil všeč lesarski muzej in v njem sem se naučila veliko novega in videla veliko zanimivega. Vsaka točka je bila po svoje zanimiva in posebna, zato se bom v Logarsko dolino še velikokrat vrnila.
Zoja, 6. a
Muzej lesarstva v Nazarjah mi je bil zelo zanimiv, ker je vse prikazano in narejeno naravno. Najlepši del izleta pa je bil slap.
Nika, 6. c
Ta dan mi je bilo vse všeč. Upam, da grem tja kdaj še z družino.
Tilen, 6. č
V Mozirskem gaju je bilo res lepo, na žalost so tulipani že odcveteli. Pogled na slap v Logarski dolini je bil veličasten.
Žiga, 6. a
V Mozirskem gaju mi je bil najbolj všeč razgled s stolpa. Bilo je polno rož. Najbolj pa mi je bil všeč slap Rinka.
Maša, 6. b
Ta dan je bil zelo zanimiv in zabaven. Upam, da bodo še kakšne takšne priložnosti.
Neža, 6. c
Imela sem se zelo lepo in všeč so mi bili kraji, ki smo si jih ogledali. Bilo je zelo zanimivo.
Nika, 6. č
Ko smo se vračali od slapa, nas je ujel dež, a nam to ni niti malo pokvarilo veselja. Ta izlet mi je bil zelo všeč in bi ga rad ponovil.
Luka, 6. c
V četrtek, 23. 5. 2024, smo imeli šestošolci tehniški dan. Odpravili smo se v Logarsko dolino. Po dolgi vožnji smo prispeli v muzej lesarstva, kjer so nam povedali veliko o lesu, o rekordih dreves in prevažanju lesa v dolino. Izvedeli smo tudi nekaj o starih delavnicah in žičnici za debla. Po ogledu smo si lahko kupili lesene izdelke, nato pa smo nadaljevali pot v Mozirski gaj. Vodička nas je popeljala po parku cvetja, ki je bil prečudovit. Krasilo ga je na tisoče cvetic. V parku smo si privoščili še sladoled in pijačo. Nato smo se odpeljali do Logarske doline. Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, smo se z dežniki vseeno odpravili na pot k slapu Rinka. Slap je bil prekrasen, pravi biser doline. Ob slapu je pihalo in škropilo, a je bilo vseeno zabavno. Nato smo se spustili navzdol in prispeli v dolino, kjer smo si kupili spominke. Izlet je bil lep in zanimiv, saj smo videli ogromno novih stvari in se prijetno družili med seboj.
