24. 4. 2020 – Moj časovni trak
Izdelal sem časovni trak za zgodovino …
Blaž Šribar, 6. č
23. 4. 2020 – … objela sem svoje drevo, ki mi daje energijo …
Na svetovni dan Zemlje sem posadila svoje rastlinice, se vozila s skirojem in objela svoje drevo, ki mi daje energijo. Zelo sem hvaležna za čudovito naravo, ki me obkroža in zato sem vsak dan tudi veliko zunaj.
Pošiljam vam par sličic in lepe pozdravčke!
Neli Božičnik, 7. c
22. 4. 2020 – Petošolci ustvarjajo …
Učenci 5. a in 5. c ustvarjajo doma …
Mentorica: Metka Štih
22. 4. 2020 – Kako naj ti povrnem, Zemlja,
za milost, ki mi jo daješ:
za mavrično iskro sonca v kaplji rose,
za vonj pokošenih travnikov,
za žarenje zrelega ruja po samotnih gmajnah,
za srebro zimskih noči?
/Ivan Minatti/
22. april je poseben dan, saj praznuje svoj praznik naša Zemlja po celem svetu.
Izkažimo ji svojo hvaležnost s svojimi dejanji, pa ne samo danes, vsak dan:
- skrbimo za čisto okolje,
- varčujmo z energijo,
- dosledno ločujmo odpadke,
- prisluhnimo ji
- …
- in bodimo dobri z njo!
Spodaj pa vam prilagamo čudovito pravljico za otroke in odrasle: Zemlja je dobila vročino, prisluhnite ji.
Hvala, ker skrbimo zanjo!
Vaše ekokoordinatorice
Zemlja je dobila vročino – zvočni posnetek.
21. 4. 2020 – Športni dan – pohod na Veliki Trn
V nedeljo, 19. 4., smo se s sestro in z mamico odpravile na pohod. Ker živimo blizu Velikega Trna, smo se najprej odpravile v dolino in naredile krožno pot do Velikega Trna. Pot smo začele v Apneniku pri Velikem Trnu in se odpravile proti Črešnjicam nad Pijavškim.
Nekaj časa smo hodile po cesti, nato smo pot nadaljevale skozi gozd do vasice Lomno in še naprej v dolino proti glavni cesti Pijavško -Sevnica do manjšega potočka. Nekaj časa smo hodile ob potoku, nato pa zavile v hrib. Na Lomnem smo obiskale najino babico in se okrepčale s pijačo, sadjem in piškoti. Nato smo pot nadaljevale proti Velikemu Trnu, vendar ne po cesti, ubrale smo gozdno pot. To se je izkazalo za dobro potezo, ker smo naletele na veliko pljučnika. S seboj smo imele papirnato vrečko, kamor smo lahko nabrale pljučnik, ki smo ga zvečer povezale v šopke in jih obesile na podstrešje. Iz njega bomo pozimi lahko skuhale čaj.
Potrebovale smo še približno 20 minut, da smo prišle do cerkve na Velikem Trnu, ki je bila naš cilj. Do doma nas je nato ločilo le še nekaj minut. Prišle smo zadovoljne in dobre volje. Po naporni poti se nam je prilegel sladoled, saj je sonce še vedno sijalo.
Sara in Tina Gorenc, 4. č in 3. c
Navodila in ogled utrinkov športnega dneva
