1. Se še spominjaš svojega 1. šolskega dne? Kako je bilo?
Jure: Svojega prvega šolskega dne se kar dobro spominjam, saj sem se ga zelo veselil. Z bratom Samom in staršema smo se najprej odpravili v športno dvorano, kjer so nam učitelji in učenci uprizorili predstavo z naslovom Pika nogavička. Po ravnateljičinem govoru smo vsi nestrpni izvedeli, v kateri razred smo bili dodeljeni ter se odpravili v matične učilnice. Tam smo spoznali razredničarki in skozi igro Ti si zeleni krokodil svoje sošolce. Ker pa nas je igranje zlakotilo, smo se že kmalu odpravili na malico v šolsko jedilnico. Še danes se spomnim, da so bile to štručke z makom. Vsi siti smo preostanek dopoldneva preživeli v učilnicah, kjer smo se še bolje spoznali in seznanili s potekom prvega razreda. Poln novih vtisov in pričakovanj za naslednji dan sem se nato s starši odpeljal domov.
Sven: Svojega prvega šolskega dne se še dobro spominjam. Dan mi je ostal v lepem spominu, saj sem po dolgem času ponovno videl svoje prijatelje. Obenem pa sem spoznal svoje nove sošolce in sošolke ter šolo.
Tinkara:
Kljub temu da je od tega dne že dolgo, devet let in pol, se prvega šolskega dne še zelo dobro spomnim. Če se lahko tako izrazim, sem bila že prvi dan zelo preizkušena, namreč v vrtec sem hodila v Leskovec pri Krškem, za razliko od velike večine ostalih. Zagotovo je bil to šok, v prvem trenutku, 5-letni otrok med 24-timi neznanci. Na srečo sem se hitro spoprijateljila z deklico, danes dobro prijateljico, ki prav tako ni poznala nobenega. Bila pa sem precej zadržana, zato mi je res pomagalo to sproščeno vzdušje, ki sta ga ustvarjali učiteljici.
2. Kateri šolski predmet je tvoj najljubši?
Jure: Večina šolski predmetov mi je zelo zanimivih in jih rad obiskujem, zato na to vprašanje težko odgovorim. Verjetno sta to kemija in matematika, ki sta mi posebej zanimiva, saj temeljita na naravnih zakonih.
Sven: Nimam svojega najljubšega predmeta, vendar imam od vseh najraje matematiko, zgodovino in kemijo.
Tinkara: Nimam najljubšega predmeta, so pa seveda predmeti, ki me bolj zanimajo in tisti, ki me manj. Pri izbiri nadaljnjega šolanja pa mi bo seveda pripomoglo to, da me najbolj zanimajo tuji jeziki ter biologija.
3. Kateri dogodek iz OŠ ti bo ostal v lepem spominu? Zakaj?
Jure: Iz osnovne šole mi bodo v lepem spominu ostali številni dogodki, najbolj pa zagotovo naša zadnja šola v naravi v 7. razredu. V tednu preživetem v Tolminu smo se s sošolci in sošolkami močno povezali ter spletli marsikatero prijateljsko vez.
Sven: V najlepšem spominu mi bodo ostale ekskurzije, šola v naravi in dogajanje med odmori. Z veseljem se jih bom spominjal, saj se bom ob njih nasmejal in spomnil na osnovnošolske dni.
Tinkara: Je več takšnih, lepih, dogodkov, ki se jih rada spominjam. Zagotovo pa so ene izmed lepših šole v naravi. Smo generacija, ki ji vsaj na tem področju koronavirus ni zagodel, in smo zato lahko uživali na morju, smučanju in še marsikje drugje. Ker smo v šolah v naravi skupaj s sošolci preživljali cele dneve, smo se tam ne le mnogo naučili, ampak tudi bolje spoznali drug drugega. Vsak dogodek je bil na svoj način lep, samo moramo gledati iz prave perspektive, da to lepoto občutimo, vidimo.
4. Kaj je recept, da postaneš najuspešnejši učenec, učenka na šoli?
Jure: Menim, da je najpomembneje to, da čimprej ugotoviš, kaj bi rad počel v življenju, saj imaš tako dodatno motivacijo za delo v šoli. Sledi seveda učenje, brez katerega uspeha ne moreš pričakovati. Ključno sem mi zdi tudi to, da se pri nobenemu uspehu ne ustaviš, temveč poskušaš biti vedno boljši. Zadnja stvar, ki bi jo uvrstil na ta recept, pa je še to, da nikoli ne podcenjuj dosežkov drugih, temveč jih raje poskušaj preseči.
Sven: Točno določenega recepta ni, saj se učenci po načinu pridobivanja znanja zelo razlikujemo. Osebno menim, da je najbolje redno slediti in sodelovati pri pouku. Doma pa je zelo dobro narediti nalogo ter si vsaj malo ponoviti snov. Pred testom pa si naredim izpiske in se učim iz njih.
Tinkara: Posebnega recepta ni, vsak ima svoje načine, kako postati uspešen, za vsakega deluje nekaj drugega. Sama se najprej rada poglobim v šolsko snov, da potem nimam težav, ko se prepletajo dnevi tekmovanj in šolskih ocenjevanj. Kar pa se tiče dodatnega pouka in tekmovanj, vsako leto se jih udeležim čim več, ker se mi zdi pomembno odkrivanje čim večih področij, prav tako pa, če ti na enem tekmovanju spodleti, je še vedno mnogo možnosti na drugih. No, najuspešnejša učenka, za ta naziv se je treba zelo potruditi. Ogromno je trdega dela, v šoli in doma, učenja, ponavljanja in izpisovanja snovi, za kar je potrebno veliko discipline in želje po dosežkih.
5. Kakšni so tvoji cilji za naprej?
Jure: Rad bi čim boljše končal 9. razred in ohranil osnovno šolo v lepem spominu. Nato pa si želim uspešna in zanimiva gimnazijska leta in pravilno odločitev pri vpisu na fakulteto, ki me bo zanimala.
Sven: Sedaj sem se vpisal na splošno gimnazijo. Po njej se mislim vpisati na študij, vendar še ne vem na katero smer.
Tinkara: Nekaj ciljev že imam, ampak verjamem, da se bodo skozi nadaljnje šolanje in življenje še zelo spremenili. Najprej je cilj zagotovo čim boljši uspeh v gimnaziji in potem na maturi, potem pa v skladu z rezultati le-te tudi vpis na dobro fakulteto. Trenutno puščam vse možnosti odprte, mislim pa, da bom skozi naslednja 4 leta šolanja izbrala tisto pravo, da bom čez nekaj deset let z veseljem opravljala svoj poklic.
Hvala za vaše odgovore.
Intervju pripravila: Bernarda Kunej
