3. 4. 2020 – Gašper Žigante v kolesarski akciji …
3. 4. 2020 – Športne aktivnosti doma pri družini Dremelj
3. 4. 2020 – Enodnevna projektna naloga – V gostilni pri …
V GOSTILNI PRI …
V sredo, 1. 4. 2020, smo imelo projekt, ki je vključeval vse predmete, ki smo jih imeli ta dan na urniku. Ta projekt je bil naloga, da si izberemo en obrok (npr. kosilo) in skuhamo nekaj, kar je primerno zanj. Igrali smo se gostilno. Vsak je svojo gostilno poimenoval, naredil je meni, skuhal kar so ”obiskovalci” naročili, na koncu pa je bilo ”obiskovalcem” potrebno izročiti račun, na katerem je bilo zapisano, kaj je kdo naročil, napisan pa je bil tudi skupen znesek, ki so ga plačali. Miza – na kateri se je jedlo – je morala biti čista in lepo pripravljena. Ko so vsi pojedli, smo morali vse počistiti in pospraviti. Bilo je super. Nato pa je nekdo od ”obiskovalcev” napisal mnenje o jedilnem listu, urejenosti gostilne, pogrinjku, strežbi, kosilu/večerji/zajtrku, urejenosti natakarja/natakarice, prijaznosti natakarja/natakarice, ceni kosila/večerje/zajtrka. Ta dan mi je bil zelo všeč in večkrat bi ga rada ponovila. Pa tudi moji ”obiskovalci” so bili več kot zadovoljni.
Mija Krulc, 5. č
GOSTILNA PRI MORSKI DEKLICI
V sredo, 1. 4. 2020, smo imeli projektno nalogo, da moramo sami pripraviti zajtrk, kosilo in večerjo. Vsak se je odločil po svoje, kaj bo pripravil in kako se bo imenovala njegova gostilna.
Jaz sem svojo gostilno poimenovala Gostilna pri Morski deklici. Za zajtrk sem skuhala štiri čaje. Zraven čaja smo še jedli salamo, topljeni sir in pašteto. Za kosilo sem skuhala juho, piščančje pleskavice, pečen krompir ter smetanovo omako. Ko sem kosilo naredila, sem začela pripravljati mizo. Moja družina je bila zelo vesela. Mami mi je rekla, da si želi, da imamo še takšne naloge. Tudi jaz se z njo strinjam. Po kosilu sem mamici in atiju naredila kavico. Bila sta zelo vesela. Zvečer sem pa s sestrico in mamico pekla ameriške palačinke. Recept sem pa dobila na šolski spletni strani. Bile so mi zelo všeč. Hvala naši učiteljici Svetlani Jović za take lepe in zanimive naloge med šolo na daljavo.
Ko kuham, sem vesela in upam, da nam bo učiteljica dala še takšne zanimive in dobre projektne naloge.
Jasmina Hodžić 5. č
3. 4. 2020 – Prebirali pravljice na Mednarodni dan knjig za otroke in mladino
Ker je danes poseben dan, MEDNARODNI DAN KNJIG ZA OTROKE, je vsak izmed otrok pred video konferenco pripravil eno pravljico, ki jo zagotovo vsi poznamo. Izbrali smo krajši odstavek iz pravljice. S seboj smo imeli tudi zeleni kartonček.
Igrali smo se kviz. Vsak je prebral odstavek. Ostali smo ugotavljali, za katero pravljico gre.
Kdor je vedel, iz katere pravljice je odstavek, je dvignil zeleni kartonček in je dobil besedo.
Tako smo obudili spomine na klasične pravljice, ki so zaznamovale naše otroštvo.
Učenci 5. č
»Branje vam pomaga postati bolj zanimiva osebnost, saj skozi knjige spoznavate nove dimenzije, svetove, odkrivate neznano, razbijate okostenele predsodke in širite svoja obzorja. Branje prav tako spodbuja vašo domišljijo.«
Svetlana Jović
2. april – Mednarodni dan knjig za otroke in mladino
Ta teden praznujemo prav poseben dan. V četrtek, 2. aprila, imajo rojstni dan vse pravljice sveta, vse knjige za otroke in kar je najpomembnejše, vsi knjižni junaki sveta.
Od leta 1967 dalje torej vsako leto 2. aprila – na rojstni dan Hansa C. Andersena – praznujemo mednarodni praznik, s katerim spodbujamo ljubezen do branja in mladinskih knjig. Tudi v Sloveniji ga praznujemo že pol stoletja.
Pisatelji iz vsega sveta vsako leto napišejo nagovor otrokom, v katerem jim sporočajo, zakaj so otroške knjige najboljša stvar na svetu.
Letos je poslanico za vse otroke sveta napisal naš pisatelj PETER SVETINA z naslovom LAKOTA PO BESEDAH. Mnogi ga že poznate, saj imamo v naši šolski knjižnici kar nekaj njegovih knjig, od slikanic, pesmic in malo debelejših knjig, vse pa zabavne, da je kaj.
Bernarda Kunej
Peter Svetina
LAKOTA PO BESEDAH
V moji deželi konec aprila ali začetek maja ozelenijo grmi, ki jih kmalu nato naselijo zapredki metuljev. Kot vata ali kot sladkorna pena zgledajo, ličinke pa požirajo list za listom, dokler grmi niso videti popolnoma opustošeni. Ko se metulji razvijejo, odletijo, grmički pa kljub temu niso uničeni. Ob letu ponovno ozelenijo, spet in spet.
To je podoba pisateljice, podoba pesnika. Zgodbe in pesmi ju izjejo, izčrpajo ju, in ko so napisane, odletijo, odidejo v knjige, odidejo med poslušalce. To se ponavlja.
In kaj se zgodi s pesmimi in zgodbami?
Poznam fanta, ki so mu operirali oči. Dva tedna po operaciji je moral ležati le na desnem boku, potem še mesec dni ni smel brati, ničesar. Ko je po mesecu in pol prijel v roko knjigo, se mu je zdelo, kot da bi besede z žlico zajemal iz sklede. Kot da bi jih jedel, zares jedel.
In poznam dekle, ki je zdaj učiteljica. Pravi: Otroci, ki jim starši niso brali knjig, so siromašni.
Besede v pesmih in zgodbah so hrana. Niso hrana za telo, nihče si z njimi ne bo napolnil želodca. So hrana za duha in dušo.
Kadar je človek lačen in žejen, se mu stisne želodec, osušijo se mu usta. Išče, kje bi lahko dobil vsaj kos kruha, skodelico riža, koruze, kakšno ribo ali banano. Bolj ko je lačen, bolj se mu oži pogled, ne vidi več drugega kot par grižljajev, ki bi ga nasitili.
Lakota po besedah se ne kaže tako, kaže se kot malodušnost, kot brezbrižnost, kot arogantnost. Ljudje, ki jih tare ta lakota, se ne zavedajo, da je njihova duša premražena, ne zavedajo se, da hodijo mimo sebe, pa se ne vidijo. Del sveta jim odteka, ne da bi ga sploh kdaj opazili.
To lakoto potešijo pesmi in jo potešijo zgodbe.
Če tega doslej nismo počeli, je upanje, da se nasitimo?
Je. Fant bere, skoraj ni dneva, da ne bi bral. Punca, ki je postala učiteljica, bere zgodbe svojim šolarjem. Vsak petek. Vsak teden. Če kdaj pozabi, jo na branje spomnijo otroci sami.
Pa pisateljica in pesnik? Ob letu bosta ozelenela. In spet ju bodo izjedle zgodbe in pesmi, ki bodo kot metulji poleteli na vse strani. Spet in spet.
(Društvo Bralne značke Slovenije)
