Včeraj, 19. 3., so praznovali Jožefi, Jožice, Jožeti, Joškoti in Jožefe … Ker je v veliki večini evropskih držav tudi dan očetov, smo v 3. b izdelovali voščilnice zanje, jim povedali, da jih imamo radi in jih tako razveselili.
Učenci 3. b z razredničarko Moniko Habinc Rostohar
Prvi pomladni dan določa enakonočje oziroma ekvinokcij. V astronomiji je to dan, ko je Sonce na nebu navidezno natančno nad ekvatorjem in je noč na celotni Zemlji približno enako dolga dnevu, zato govorimo o enakonočju. To se zgodi dvakrat letno, in sicer 20. ali 21. marca ter 22. ali 23. septembra.
In ravno ta dan sovpada s svetovnim dnem poezije.
Poezija je prostor, v katerem se srečujemo skozi besedišča vseh barv, ritmov in zvokov, ki ujamejo bistvo človeškega bitja, njegove občutke ter dialog in sporazumevanje.
Vsak jezik ima svojo poezijo in vsak človek ima svoj ključ do poezije.
Moj ključ do poezije se skriva v pesniku Ivanu Minattiju:
Pa bo pomlad prišla
Pa bo pomlad prišla
z oblaki šumečimi,
pa bo pomlad prišla
z rožami rdečimi,
s tistimi rosnimi
mladimi rožami …
O, kak se po rožah
toži mi!
Pa bodo deklicam
v mraku oči zažarele,
pa se čez nedrja
majice bele napele,
oj, tiste majice,
z rokavicami kratkimi …
Kdor jih kdaj božal je,
temu pomoči ni!
Sameval bo srebrni ščip,
sameval nad ribniki,
vali drhteči se lilijam
plaho dobrikali,
jug serenado šumel,
v senci brez sanjala dva,
zvezde visoke bleščale …
Oj, ne hodite tja!
Jaz pa le pojdem takrat
za oblaki šumečimi,
jaz pa le pojdem takrat
za rožami rdečimi:
morda kdaj najdem cvet,
morda kdaj srečam oči,
tihe, dobre oči,
tihe, dobre oči.
Bernarda Kunej
Skoraj teden dni so na naši in tudi drugih šolah zaprta vrata … za učence, učitelje, čistilke, kuharice … vse stoji …
A življenje kljub temu teče naprej. Sicer ne po ustaljenih tirih, vendar precej drugače.
Zdaj ugotavljamo, koliko znamo biti potrpežljivi, dosledni, skrbni, odgovorni, iznajdljivi …
Otroci se doma učijo, nekateri starši od doma opravljajo delo.
A v vsem tem res ugotovimo, kako znajo otroci prevzeti odgovornost, kako so ustvarjalni. Tako se je naša Lucija iz 5. č razreda za nekaj časa »prešolala« na Podružnično šolo Narpel. To šolo obiskujeta dva učenca. Kljub temu imajo učiteljico, kuhinja dela, čistilka skrbi za urejenost šolskih prostorov. Celo hišnika imajo, da poskrbi, da v šoli vse deluje in ničesar ne primanjkuje.
Družina Meh
V ponedeljek, 16. 3. 2020, je šola začasno zaprla svoja vrata zaradi izvajanja ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID19. Vse nas, tako učitelje kot tudi starše in otroke, »preletavajo« različni občutki. Vsi se sprašujemo, kaj sedaj? Še prejšnji teden smo bili vsi leteči, sedaj pa se je dobesedno življenje ustavilo. Če pogledamo nastalo situacijo z dobre strani, otroci preživljajo več časa zunaj, v naravi. Temu strmimo tudi učiteljice podaljšanega bivanja, ki vsakodnevno objavljamo »gradivo« za podaljšano bivanje. Gradivo zajemajo predvsem sprehodi v naravi, opazovanje le-te, plesi, poslušanje pravljic, meditacijo, pomoč staršem pri pripravi kosila, reševanje križank, rebusov, risanje senc in pa tudi ustvarjanje. Učenci veselo ustvarjajo in preživljajo sončne dneve zunaj, več pa povedo slike, ki so nam jih poslali in si jih lahko spodaj ogledate.
Podaljšano bivanje, učiteljica Mateja Cizerle
Nekje sredi velikega mesta se je rodil majhen virus – imenujemo ga Koronavirus. Tako je majhen, da ga s prostim očesom ne moremo videti, ne moremo ga prejeti, lahko pa zaradi njega zbolimo.
Koronavirus je stkal svoj peklenski načrt. Selil se bo med otroci, starši, dedki, babicami in vsemi, ki so nam blizu, zato da bi jim nagajal in bi zaradi njega zboleli. Tako je pretkan, da se mu uspe v človeka skriti tudi za dva tedna in šele nato pokaže svoje zobe. Grize nosek in pljuča. Zato kihamo, smrkamo in imamo vročino.
Če je virus dovolj poreden, lahko babico ali dedka odpeljejo v bolnišnico, kjer jima prijazni zdravniki in medicinske sestre pomagajo.
Lahko se zgodi, da dedka in babice ni več nazaj. To pa se lahko zgodi tudi mamici in očku, bratcu in sestrici ali tebi.
Poredni virus je samo virus, ki brez človeka ne more preživeti. S kihanjem in kašljanjem se širi in išče nov dom. Virus lahko premagamo na čisto enostaven način – izognemo se igranju z drugimi otroki, obiskom in trgovinam. Koronavirus se boji tudi tople vode in čistoče.
Otrok, njihovih bratcev, sestrice, mamice in očka se bo virus izognil, če bodo redno in pridno umivali rokice, se izogibali drugim in nekaj časa preživeli doma. Tudi tvoji prijatelji in sorodniki so se odločili, da se bodo borili proti zlobnemu virusu. V vrtcu sedaj ni nikogar, šole so prazne in sorodniki so doma.
Še malo pa nam bo uspelo premagati zlobni virus in ga nagnati iz naših mest. Saj boš pomagal, a ne?
(Mini rokice)
