27. 3. 2018 – Rimska cesta, selfiji, potovanje brez sponzorjev in gledališče po predstavi …
V torek, 27. 3. 2018, smo se kar z vlakom odpravili v Celje. Vlak je imel manjšo zamudo, ampak v Celje smo prispeli pravočasno. Najprej nas je čakal ogled treh muzejskih zbirk. Hitro smo se razdelili v skupine in začeli z ogledom. Najprej smo si ogledali življenje in delo slovenske pisateljice in svetovne popotnice Alme Karlin. Bila je neverjetna ženska, ki je bila preveč napredna za svoj čas. Sledil je ogled razstave o celjskih grofih. Nazadnje pa smo si v muzeju ogledali Celeo. Bilo je neverjetno, saj smo videli, kakšno je bilo rimsko mesto in kako je bilo »nižje«, kot je danes. Nato smo imeli nekaj časa za malico. Kmalu pa smo se morali odpraviti, saj nas je čakal ogled predstave. Predstava je bila zanimiva. V njej je bila prikazana zgodba iz preteklosti, ki pa se je na srečo dobro končala. Po predstavi smo imeli še gledališko vzgojo, ki se ni začela najbolje zaradi prevelikega hrupa, vendar je bilo na koncu super. Potem smo seveda imeli nekaj prostega časa, da smo se lahko malce sami sprehodili po starem mestnem jedru. Dan je bil zanimiv in zabaven, vendar tudi naporen.
Eva Šribar, 9. c
V torek, 27. 3., smo imeli devetošolci kulturni dan. Ob 7.20 smo se z vlakom odpeljali proti Celju. Najprej smo si ogledali muzej, ki mi je bil zelo všeč, saj je opremljen na drugačen način kot ostali muzeji. Še posebej mi je bil všeč del o Rimljanih. Predstava je bila zanimiva, saj je pripovedovala o otrocih iz sirotišnice in kako je biti brez staršev? Ob njej sem se zamislila, kako pomembno je, da imamo starše in topel dom. Potem nam je vodička govorila o pripravah na predstavo in kako se izpelje ena predstava v gledališču. Sledilo je nekaj prostega časa in nato smo odšli nazaj proti domu.
Lana Žnideršič, 9. b
Kulturni dan mi je bil všeč, saj je bil drugačen kot je po navadi. Najprej smo se z vlakom iz Krškega odpeljali do Zidanega Mostu, kjer smo presedli in nato nadaljevali pot do Celja. Ko smo hodili proti Pokrajinskemu muzeju, smo se sprehodili po prelepem trgu. V muzeju so nam predstavili mesto Celea »pod mestom Celje«. V muzeju mi je bilo zelo všeč, ker smo lahko videli ostanke starega mesta in rimskih cest. Nato smo si ogledali še razstavo Alme Karlin. Všeč mi je bila, saj smo o njej že govorili pri pouku slovenščine. Nato smo odšli na predstavo – Erazem in potepuh, ki mi je bila zelo všeč. Po ogledu smo imeli še gledališko vzgojo, ki pa je zaradi »hrupa« nismo dobro slišali. Smo pa zaradi tega videli še malo dvorano.
Žan Luka Pohle, 9. a
Včerajšnji dan mi je bil všeč, ker smo se z vlakom odpeljali v Celje. Bilo je drugače kot sicer. V muzeju mi je bila všeč predstavitev Alme Karlin, ostalo pa niti ne. Predstava je bila lepa, saj je bila zabavna, igralci so doživeto odigrali svoje vloge. Gledališka vzgoja po njej mi ni bila tako všeč, ker se je slabo slišalo.
Alen Džek Sotler, 9. C
Včeraj, 27. marca, smo devetošolci imeli kulturni dan. Dobili smo se že zgodaj zjutraj in z vlakom odšli v Celje, kjer smo izvedeli zgodovino Celja in si ogledali mesto pod Celjem. Nato so nas seznanili še z življenjem pisateljice Alme Karlin in si v Slovenskem ljudskem gledališču ogledali predstavo Erazem in potepuh. Po predstavi smo se še prosto sprehodili po mestnem jedru, nato pa smo se z novo izkušnjo odpravili nazaj v naše deževno Krško.
Nastja Jan, 9. a
Včerajšnji kulturni dan me je pritegnil zaradi večih stvari … Všeč mi je bila vožnja z vlakom namesto avtobusa, saj vsakič paše kakšna sprememba. Žal mi je, ker si nismo uspeli ogledati celega muzeja v Celju, saj se mi je zdel zanimiv. Obiskali smo tudi mesto pod mestom – Celeo, v kateri je bilo kar hladno, vendar se na to nismo preveč ozirali, saj nas je zanimanje o tem mestu prevzelo. Na toplejše smo odšli, ko smo si ogledali gledališko predstavo Erazem in potepuh. Zgodbe nisem poznala. Igralci pa so nam jo odlično predstavili. Po ogledu je sledila težko pričakovana ura, v kateri smo lahko odšli malo po svoje. Z vlakom smo se nato odpravili nazaj. Res, da je vmes začelo deževati, vendar nam to ni pokvarilo razpoloženja.
Hana Habinc, 9. c
Včeraj smo odšli z vlakom v Celje. Karta je stala več kot po navadi, ampak smo se imeli prav lepo. Tudi vlak je imel zamudo, 26 minut, pa kaj, važno, da smo prišli na cilj in začeli s programom. Najprej smo šli v glavni grad Celjskih grofov, kjer je bila muzejska razstava. Potem smo se spustili pod grad v antično Celeo. Z navdušenjem sem opazoval svoje bodoče delovno mesto. Po ogledu gradu smo se odpravili v gledališče gledat predstavo Erazem in potepuh. Bila je še kar zabavna. Po njej nam je zelo tiha gospa razlagala o gledališču. Večina učencev je ni slišala. Nato smo bili prosti 45 minut. Šli smo jest in to je bil najboljši burger ever. Potem smo šli domov.
Matija Bedrač, 9. a
Kulturni dan se mi je zdel vredu. Vožnja z vlakom se mi je zdela zanimiva, drugačna, saj se morda nekateri še niso peljali z vlakom oz. se ne peljejo tako pogosto. No, s strani učencev. Ampak s strani učiteljev, vem, da organizacija in sam nadzor ter prevzem odgovornosti »70 otrok na vlaku« ni ravno najbolj praktično potovanje. Razstava o zgodovini Celja se mi je, z izjemo ogleda lobanj, zdela, ne bom lagala, dolgočasna, saj nisem ravno tip človeka, ki ga navdušuje zgodovina. Enako menim za ogled razstave o Almi Karlin, ok, v bistvu sem to razstavo že videla na Knjižnem sejmu, takrat mi je bila zelo všeč, ena boljših razstav, kar sem jih videla, včeraj pa sem videla še praktično dobro polovico vsega, kar je gospa povedala.
Ogled razstave … Se bom poskusila izraziti nežaljivo, nisem stara šest, ne sedem, pa tudi osem ne. Pravzaprav res nisem oboževalka predstav kot iger, ker sovražim ta preveč izrazito prikazana čustva in … nekako, ni stvar zame. Pa tudi sama zgodba se mi je zdela dolgočasna, preveč preprosta, najbrž je kriva uprizoritev. Ni pa bila tako dolgočasna, da bi zaspala. Se je pa približala uspavanki. Po eni strani mi je bila všeč ideja potovanja z vlakom.
Živa Mlakar, 9. a
